Zakon o nujnih ukrepih za odlog plačilnih obveznosti posojilojemalcev

Zakon o nujnih ukrepih za odlog plačilnih obveznosti posojilojemalcev (v nadaljnjem besedilu: »Zakon«) je bil sprejet 20. marca 2020 v okviru nujnega zakonodajnega postopka. Navedeni zakon pod določenimi pogoji posojilojemalcem olajša odlog plačilnih obveznosti po kreditnih pogodbah in tako ublaži posledice nastajajočih gospodarskih razmer zaradi epidemije COVID-19. Zakon je začel veljati 29. marca 2020, dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Donatorji

Odlog plačilnih obveznosti odobrijo banke in hranilnice s sedežem v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in/ali podružnice bank držav članic Evropske unije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki lahko v skladu z zakonodajo, ki ureja bančništvo, opravljajo bančne storitve na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: »Banka«).

Upravičenci

Upravičenci do ukrepov po zakonu so (i) družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, (ii) zadruge, društva, ustanove, fundacije in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce po Zakonu o delovnih razmerjih in samozaposlene osebe s sedežem ali običajnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter (iii) imetniki kmetijskih gospodarstev in imetniki dodatnih kmetijskih dejavnosti v skladu z Zakonom o kmetijstvu in (iv) fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, njihova običajna prebivališče v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:«posojilojemalec«). Odlog plačila odobri banka na podlagi vloge posojilojemalca, ki jo je treba vložiti najpozneje v šestih mesecih po razglasitvi izbruha epidemije. Predvideva se, da se zakon uporablja tudi za kreditne pogodbe, sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, tj. kreditne pogodbe, sklenjene med naslednjim dnem po objavi zakona in potekom 18 mesecev po dnevu razglasitve prenehanja epidemije.

Značilnosti odloga

Posojilojemalec in banka se lahko dogovorita o odloženih plačilih s prilogo k kreditni pogodbi pod pogojem, da ima posojilojemalec neporavnane plačilne obveznosti, ki niso zapadle do razglasitve izbruha epidemije. Odlog plačilne obveznosti lahko traja 12 mesecev, če ni dogovorjeno drugače, pri čemer znesek neporavnanih obrokov ostane nespremenjen. Končni rok zapadlosti kreditne pogodbe se zato podaljša za 12 mesecev.

Pogoji odloga

Da bi upravičil odlog plačilne obveznosti, mora posojilojemalec, ki se ne šteje za fizično osebo, dokazati, da na splošno izpolnjuje vse svoje davčne obveznosti, prispevke in druge stroške ali da je imel pravico do obročnega plačila teh obveznosti, vendar zaradi razlogov, ki so posledica epidemične krize, ni sposoben izpolniti svojih trenutnih plačilnih obveznosti iz kreditne pogodbe. Poleg tega mora posojilojemalec, ki je uvrščen kot velika družba, dokazati, da bi izpolnitev omenjenih plačilnih obveznosti povzročila likvidnostne težave, kar bi lahko povzročilo tudi morebitno insolventnost. Tudi posojilojemalec, ki je fizična oseba, mora dokazati, da začasno ne more izpolniti svojih plačilnih obveznosti zaradi okoliščin, ki so posledica epidemične krize in vplivajo na njegov finančni položaj. Upoštevajte, da za posojilojemalce, katerih poslovna dejavnost je bila prekinjena na podlagi vladnih ali občinskih uredb, veljajo manj strogi pogoji.Poudariti je treba, da so v skladu z zakonom posojilojemalci, ki niso kvalificirani kot fizične osebe, tudi obveznost redno obveščati banke o izvedenih ukrepih za ugotavljanje njihove likvidnosti in drugih ustreznih spremembah, povezanih z njihovim poslovnim položajem. Če posojilojemalec ne izpolni svojih obveznosti obveščanja ali banki predloži napačne podatke o prijavi, ima banka pravico začasno prekiniti ali skrajšati odlog. Banka ima pravico začasno ustaviti ali skrajšati odlog, če na podlagi razpoložljivih informacij meni, da je tak ukrep upravičen.* *Naša odvetniška pisarna aktivno spremlja najnovejše dogodke v zvezi s COVID-19. Kot vedno nas lahko kontaktirate preko elektronske pošte info@kbp.si ali telefona +386 (0) 1 2445500.Odvetniška pisarna Kavčič, Bračun & Partnerji, o.p., d.o.o.Ljubljana, 20. marec 2020 Vse informacije, ki jih vsebuje, so pridobljene iz javno dostopnih podatkov ali drugih virov, za katere velja, da so zanesljivi. Ta dokument je samo za splošne informativne namene, lahko se spremeni in se ne sme uporabljati namesto pravnega mnenja/nasveta. KBP ne zagotavlja točnosti informacij in ne odgovarja za kakršno koli škodo ali stroške v zvezi z uporabo ali zanašanjem na informacije, ki jih vsebuje tukaj.