Zakonu o zaščiti prijaviteljev oziroma t.i. »žvižgačev« (ZZPri) kmalu prinaša novo obveznost za precej delodajalcev, preverite ali ste tudi vi med njimi?

Delodajalci v javnem sektorju in delodajalci v zasebnem sektorju, ki zaposlujete več kot 250 oseb, bliža se 23.5.2023, ko bo za vas pričela veljati pomembna novost. S tem dnem ste namreč dolžni vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti, ki ga predvideva Zakonu o zaščiti prijaviteljev. Delodajalci v zasebnem sektorju, ki zaposlujete med 50 in 249 oseb[1], pa morate tovrsten sistem vzpostaviti do 17.12.2023.

Državni zbor Republike Slovenije je namreč 27.1.2023 sprejel Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljnjem besedilu: ZZPri). S tem zakonom se s približno dveletno zamudo v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019, str. 17; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1937/EU).

ZZPri z namenom zaščite javnega interesa določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi. Zakon določa tudi pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter zaščitne in podporne ukrepe zaradi preprečitve ali odprave povračilnih ukrepov. Glavni namen ZZPri je zagotoviti zaščito prijaviteljev pred kakršnimi koli represivnimi ukrepi s strani delodajalcev ali drugih vpletenih strani, ki bi želele prikriti nepravilnosti ali nezakonitosti. Zakon določa, da je prepovedano kaznovati, odpustiti ali kakorkoli drugače prizadeti prijavitelja, ki je prijavil nepravilnosti ali kršitve zakona.

Postopek prijave morebitnih zaznanih kršitev bo potekal po treh zakonsko predvidenih poteh in sicer preko notranje prijave, zunanje prijave ali z javnim razkritjem kršitev.

Za delodajalce je pomemben predvsem postopek notranje prijave, saj so zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo celo delodajalci v zasebnem sektorju s 50[2] ali več zaposlenimi. Delodajalci morajo vzpostavit notranji sistem oziroma pot za prijavo tako, da bodo določili poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav, ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in imenovali posebnega zaupnika. Zaupnik mora biti izbran izmed zaposlenih saj bo preizkušal in obravnaval prijavljene kršitve. Ob tem bo moral zaupnik prijavitelju nuditi informacije o zaščiti po tem zakonu in sodelovati z organom za zunanjo prijavo, v primeru upravičene prijave.

Prijavitelj bo informacijo o kršitvi lahko podal neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ne bo vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj meni, da bi v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Zakon določa tudi organe, pri katerih se poda tovrstna zunanja prijava glede na področje kršitve in glede na delovno področje delodajalca.

Tretja možnost prijavitelja pa je javno razkritje kršitev, ki pride v poštev v primerih, ko ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitev po predhodni notranji ali zunanji prijavi oziroma če so podani razlogi za domnevo, da lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes.

Potrebno je poudariti, da je prijavitelj zaščiten le, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične in če je prijavo podal v roku dveh let po prenehanju kršitve. Prav tako je lahko prijavitelj vsaka zaposlena oseba, neglede na velikost njegovega delodajalca, le da prijavitelj, ki opravlja delo pri manjšem delodajalcu, ki ni zavezanec za vzpostavitev notranjega sistema prijave, le-to poda direktno po drugi, torej zunanji poti prijave, pri ustreznem organu za zunanjo prijavo. Prijavitelj, ki je naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije, je lahko kaznovan za prekršek.

ZZPri kot prekrškovni organ v primeru kršitev določa Komisijo za preprečevanje korupcije, ki je pristojna za vodenje in odločanje v postopku o prekršku.

Rok za vzpostavitev poti za prijavo vseh zavezancev v javnem sektorju in zavezancev v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več oseb, se izteče 90 dni po uveljavitvi zakona t.j. 23.5.2023. Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo do 249 oseb, morajo vzpostaviti pot za notranjo prijavo do 17.12.2023. V primeru, da zavezanci ustreznih poti ne vzpostavijo, zakon določa globo od 2.000 do 4.000 eurov oziroma od 3.000 do 6.000 eurov za srednje ali velike gospodarske družbe ter od 300 do 2.000 eurov za odgovorne osebe pravne osebe.

[1] V določenih  korupcijsko tveganih gospodarskih panogah so po ZZPri in Direktivi zavezanci tudi delodajalci v zasebnem sektorju z 10-49 zaposlenimi osebami

[2] Kot zgoraj

*****

Za dodatne podrobnosti smo vam na voljo po elektronski pošti  ali telefonu 012445500, seveda pa so vam na voljo tudi odvetniki, s katerimi vsakodnevno sodelujete.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, 16. 5. 2023

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje.