Pravo varstva konkurence in državne pomoči (z dne 17.5.2020)

V luči dogajanja, povezanega z virusom SARS-CoV-2 (COVID-19), smo pripravili pregled dogajanj na področju konkurenčnega prava, ki bi v trenutni situaciji lahko bili relevantni.

Državne pomoči

Za pomoč podjetjem v trenutni situaciji lahko države članice odobrijo ukrepe znotraj že obstoječega okvirja, zlasti na podlagi določb 107(2)(b), 107(3)(b) ter 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot tudi z uporabo de minimis pravil in uporabo Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Evropska komisija je tako v začetku marca kot dovoljeno državno pomoč že razglasila dansko shemo v višini 12 milijonov EUR, s katero namerava Danska kompenzirati škodo povzročeno zaradi odpovedi večjih javnih dogodkov, kot posledice izbruha COVID-19. Evropska komisija je o združljivosti danske sheme s pravili o državnih pomočeh odločila v roku 24 ur, s čimer je podala pomemben signal državam, da namerava aktivno pripomoči k obvladovanju trenutne gospodarske situacije.

Dodatno je Evropska Komisija sprejela dodatna pravila glede obravnave državnih pomoči v obliki Začasnega okvirja (»Temporary Framework«). Začasni okvir temelji na členu 107(3)(b) PDEU (pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice) in zajema konkretne ukrepe povezane s posledicami SARS-CoV-2 (COVID-19). Natančneje, Začasni okvir, kot je bil spremenjen dne 3.4.2020 ter dodatno dne 8.5.2020 (slednja sprememba razširja Začasni okvir tudi na ukrepe v obliki dokapitalizacije in podrejenega dolga),  obravnava 11 dodatnih ukrepov državne pomoči, in sicer v obliki: (i) neposrednih nepovratnih sredstev, injekcij lastniškega kapitala, vračljivih predplačil ali davčnih ugodnosti, v višini do 800.000 EUR za posamezno podjetje za reševanje nujnih potreb po likvidnosti, (ii) državnih jamstev za posojila, ki jih podjetja prejmejo od bank, katerih namen je zagotoviti nemoten dostop bančnih posojil strankam, ki posojila potrebujejo, (iii) subvencioniranih javnih posojil podjetjem s subvencioniranjem obrestnih mer za posojila, (iv) jamstev za banke, ki usmerjajo podporo v realno gospodarstvo in je namenjena podpori strank in ne bank, (v) kratkoročnih zavarovanj izvoznih kreditov, (vi) podpore raziskave in razvoja na področju COVID-19, (vii) podpore izgradnje in nadgradnje zmogljivosti za preskušanje izdelkov v zvezi s COVID-19, (viii) podpore za proizvodnjo izdelkov, potrebnih za odzivanje na izbruh, (ix) ciljne podpore v obliki odlogov plačila davkov in/ali prispevkov za socialno varnost,  (x) ciljne podpore v obliki subvencije plač zaposlenim in (xi) ciljno dokapitalizacijo nefinančnih podjetij, za primere, ko druge primerne rešitve niso na voljo. V zvezi s slednjo obliko pomoči nova sprememba Začasnega okvirja predpisuje vrsto varoval namenjenih preprečevanju neupravičenega izkrivljanja konkurence znotraj EU. Pri tem gre poudariti, da je ob izpolnitvi določenih pogojev mogoče določene vrste pomoči iz Začasnega okvirja kumulirati med seboj ter tudi z ostalimi že obstoječimi tipi pomoči. Do državne pomoči na podlagi Začasnega okvirja so v izogib zlorabi davkoplačevalske pomoči podjetjem, katerih težave so nepovezane z izbruhom COVID-19, upravičena zgolj podjetja, ki so zašla v težave po 31.12.2019. Začasni okvir se bo predvidoma uporabljal do konca decembra 2020, Evropska komisija pa lahko njegovo veljavnost po predhodnem pregledu tudi podaljša. Zaradi specifične narave solventnostnih težav, ki jih naslavlja zadnja sprememba Začasnega okvirja, je obdobje trajanja za ukrepe dokapitalizacije podaljšano do konca junija 2021. Evropska komisija je na podlagi Začasnega okvirja izdala že 108 dovoljenj za sheme državnih pomoči, pri čemer naj bi o večini shem odločila že v roku 24 ur od njihove priglasitve.

Evropska komisija je nadalje pripravila tudi Pregled pravil o državnih pomočeh ter javnih storitvah, ki so uporabljiva za sektor letalskega transporta ter pomorstva v času COVID-19, ter Priporočilo glede vaučerjev ponujenih potnikom, kot obliko alternative povračilom za preklicana paketna potovanja ter transportne storitve.

Državne pomoči v Sloveniji

Za zagotovitev ustreznih ukrepov, ki bi omogočili zlasti vzpostavitev ustrezne likvidnosti gospodarstva ter omilili posledice epidemije COVID-19 na državljane in gospodarstvo je Republika Slovenija na Evropsko komisijo na podlagi Začasnega okvirja priglasila tri sheme državnih pomoči. Evropska komisija je tako dne 24.4.2020 odobrila slovensko krovno shemo za podporo gospodarstvu pri izbruhu epidemije COVID-19, s katero je ugotovila skladnost ukrepov, predvidenih v  Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), s pravom EU. Evropska komisija je kot skladna ugotovila zlasti povračila nadomestil plač, oprostitve plačil prispevkov za socialno varnost, državna poroštva za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev, itd. Ob tem pa sta bili dne 30.4.2020 kot skladni s pravom EU odobreni tudi shemi glede ukrepov, kot so predvideni z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE). ZDLGPE kot ukrep državne pomoči predvideva (1) javna poroštva za posojila, ki so namenjena financiranju naložb ali obratnega kapitala ter (2) začasen ukrep oprostitve plačila najemnine ali njenega dela najemnikom poslovnih stavb v lasti RS ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti.

Sheme državnih pomoči so predmet splošnih pravil Začasnega okvirja, kot take pa zanje veljajo tudi v Začasnem okvirju opredeljene omejitve posameznih tipov pomoči ter pravila glede upravičencev, kumulacije, trajanja itd., kot so za posamezne ukrepe opredeljeni tudi v ZIUZEOP ter ZDLGPE. Več informacij o ukrepih iz krovne sheme (ZIUZEOP) ter pogojih zanje je dostopnih na povezavi: PKP 1 – Q&A, med tem ko je pregled ukrepov iz poroštvene sheme in sheme pomoči pri najemninah (ZDLGPE) ter pogojih zanje dostopen na naslednji povezavi: PKP 2 – Q&A.

Nadzor koncentracij

Direktorat za konkurenco Evropske komisije (DG Competition) kot izredni ukrep podjetja poziva, da do nadaljnjega odložijo priglasitve koncentracij, če je to le mogoče. Podjetja, ki so v zaključnih fazah pred-priglasitvenega postopka, so tako pozvana k odložitvi priglasitve do nadaljnjega. Potrebo po prioritetni obravnavi in s tem dopustitev takojšne priglasitve bodo morala podjetja posebej jasno obrazložiti (npr. long stop date, kazen kot posledice zamude itd.).

Navedeni ukrep velja zgolj za priglasitveno fazo. Postopki, ki so že v teku, nasprotno niso predmet izrednih ukrepov, zaradi česar je DG Competition še vedno zavezan spoštovati predvidene časovne omejitve. DG Competition ob tem stranke obvešča, da začasno sprejema in spodbuja predložitev dokumentov v digitalni obliki, in sicer (i) preko elektronskega sporočila na  ali (ii) preko elektronske platforme eTrustEx.

Prav tako na odložitev priglasitve koncentracij podjetja poziva Javna agencijo RS za varstvo konkurence (Agencija), ki ob tem podjetja opozarja, da bo zaradi omejitev zaposlenih kot posledice COVID-19 lahko prišlo do zamud pri izdaji odločitev. Agencija podjetja še obvešča, da lahko do nadaljnjega vlagajo vloge tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa in sicer na e-naslov glavne pisarne . Izvirnike v tiskani obliki je pri tem mogoče posredovati po pošti, možno pa jih bo dostaviti tudi naknadno.

Konkurenčnopravne usmeritve ECN in Evropske komisije

Evropska mreža za konkurenco (ang. European Competition NetworkECN), katere članica je tudi Agencija, je v luči posledic izbruha COVID-19 izdala skupno izjavo o načinu uveljavljanja pravil prava varstva konkurence v času krize. Iz izjave izhajajo sledeči zaključki, ki jih podjetja lahko upoštevajo:

  • dopustni in skladni naj bi bili dogovori in sodelovanje med podjetji, če je njihov namen v zagotovitvi dobave in pravične distribucije redkih proizvodov za vse potrošnike,
  • organi varstva konkurence naj ne bi ukrepali zoper začasne in potrebne ukrepe, uvedene v izogib pomanjkanju ponudbe,
  • ponovno je poudarjena dopustnost in skladnost določitve najvišje dovoljene cene s strani proizvajalcev, v konkretnem primeru z namenom nadziranja morebitnega povišanje cen na ravni distribucije.

Ne glede na navedeno, pa pod drobnogledom še vedno ostajajo omejevalni sporazumi (oz. kartelni dogovori) in ravnanja zlorabe prevladujočega položaja, s katerimi bi se izkoriščalo trenutno krizno stanje. Takšna ravnanja bi bila lahko tista, ki bi izkoristila povečano povpraševanje po izdelkih, ki so v času krize ključnega pomena za varovanje zdravja za določitev neutemeljeno visokih (izkoriščevalskih) cen.

Dne 8.4.2020 je Evropska komisija v obliki Sporočila o začasnem okvirju podjetjem podala še nekatere nadaljnje praktične usmeritve glede dovoljenega sodelovanju med podjetji v času epidemije COVID-19. Evropska komisija je poudarila pomembnost začasnega sodelovanja in usklajevanja dejavnosti podjetij, ki so namenjene premostitvi razlik med ponudbo in povpraševanjem določenih izdelkov (zlasti nujno potrebnih bolnišničnih zdravil). Bistveni so zlasti naslednji pudarki:

  • Evropska komisija je pripravljena podati podjetjem v obliki pisnega »negativnega izvida« ad hoc smernice glede posameznih projektov sodelovanja, s čimer začasno odstopa od principa samoocenjevanja skladnosti ravnanja podjetij s pravili konkurenčnega prava;
  • Določene prakse gospodarskih združenj kot so skupne nabave naj bi štele kot neproblematične z vidika pravil konkurenčnega prava, pod pogojem, da vsebuje tudi dodatne varovalke (npr. ni individualne izmenjave informacij o podjetjih), ki so na voljo že znotraj obstoječega okvirja konkurenčnopravnih pravil;
  • Izmenjava komercialno občutljivih informacij in usklajevanje v zvezi z organizacijo proizvodnje, dobave in distribucije se lahko šteje za neproblematično in naj ne bi bilo predmet prioritetne obravnave, če (i) je zasnovana in objektivno potrebna za dejansko povečanje proizvodnje na najbolj učinkovit način reševanja ali preprečevanja pomanjkanja ponudbe ključnih produktov ali storitev, kot so npr. izdelki potrebni za zdravljenje obolelih za COVID-19; (ii) je začasne narave; in (iii) ne presega tistega, kar je nujno potrebno za dosego cilja reševanja ali izogibanja pomanjkanju ponudbe. Vse tovrstne izmenjave informacij je potrebno dokumentirati in jih na zahtevo predložiti Evropski komisiji;
  • Sodelovanje naj bi se štelo za dovoljeno, če temelji na zahtevi državnih organov podjetjem, da naj začasno sodelujejo kot odziv na nujno stanje, povezano z epidemijo.

Evropska komisija je prav tako potrdila svojo odločenost, da bo ukrepala proti podjetjem, ki izkoriščajo trenutne razmere, in navedla, da ne bo dopuščala ravnanj podjetij, ki si oportunistično prizadevajo izkoristiti krizo kot pretvezo za protikonkurenčno dogovarjanje ali zlorabo njihovega prevladujočega položaja, z namenom izkoriščanja kupcev in/ali omejevanje proizvodnje.

Praksa bo pokazala, kaj navedbe o dovoljenem sodelovanju med podjetji v kriznih časih pomenijo, predvidevati pa gre, da bodo dopustni (vsaj) dogovori o razvoju in proizvodnji nujnih sredstev, ki ne bodo vsebovali določenih previsokih (izkoriščevalskih) cen končnih izdelkov.

Postopki v Sloveniji

Državni zbor je v nujnem postopku sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ). ZZUSUDJZ je začel veljati 29.3.2020, dan po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Prav tako je v veljavi že novela ZZUSUDJZ-A, ki je bila objavljena dne 30.4.2020.

ZZUSUDJZ predvideva začasne ukrepe tako v sodnih kot tudi upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Z vidika konkurenčnega prava je lahko relevantna predvsem prekinitev teka rokov v upravnih zadevah. ZZUSUDJZ, z izjemo nujnih zadev, predvideva prekinitev rokov za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti, rokov za opravljanje procesnih dejanj upravnih organov in za izdajanje upravnih aktov. Roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov se podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov. Navedeno velja tudi za postopke pred Agencijo. Roki tako med drugim ne bodo tekli v postopkih priglasitev koncentracij ter posredovanja odgovorov Agenciji. Ob tem pa bo, razen v nujnih zadevah, prekinitev teka rokov veljala tudi v prekrškovnih postopkih v katerih Agencija odloča o obstoju prekrška zaradi kršitve določb prava varstva konkurence. O teku rokov v nujnih upravnih in prekrškovnih zadevah mora pristojni organ stranke oziroma domnevnega storilca prekrška obvestiti. ZZUSUDJZ predvideva tudi prekinitev teka rokov v sodnih postopkih, tudi v nujnih zadevah, če tako odloči predsednik Vrhovnega sodišča. Slednje bi lahko imelo vpliv na postopke sodnega varstva zoper odločbe Agencije, ki so opredeljeni kot prednostni, kar pomeni, da trenutna ureditev ne predstavlja razloga za prekinitev teka rokov v teh postopkih.

Za odgovore na vprašanja glede novosti, ki jih je v slovenski pravni vnesla novela ZZUSUDJZ-A, vas vabimo tudi na ogled naslednje povezave: Novela ZZUSUDJZ (sodne, upravne, druge javnopravne zadeve) – Q & A.

* * * * *

V odvetniški družbi aktivno spremljamo dogajanje, povezano s COVID-19. Kot doslej, smo vam na voljo po elektronski pošti  ali telefonu 012445500, seveda pa so vam na voljo tudi odvetniki, s katerimi vsakodnevno sodelujete.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, dne 17.5.2020

 

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje.