Protikorona paket 2 – Q & A

Ukrepi za zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu

Kaj je predmet ukrepov?

Predmet ukrepov je zagotovitev ex lege poroštva Republike Slovenije za zadolževanje kreditojemalcev. Poroštvo se zagotovi za pokritje tveganja bank in hranilnic, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, oziroma podružnic bank držav članic s sedežem v Republiki Sloveniji, ki skladno z ZBan-2 lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije.

Zadolževanje katerih kreditojemalcev bo lahko zavarovano z državnim poroštvom?

Za kreditojemalca, katerega poroštvo bo lahko zavarovano z državnim poroštvom, se ob izpolnjevanju spodaj navedenih zakonskih pogojev šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na pravno obliko. Do zavarovanja kredita z državnim poroštvom pa niso upravičene kreditne in finančne institucije, kot so opredeljene v ZBan-2, ZZavar-1 in ZPIZ-2.

Kreditojemalec mora za pridobitev poroštva zadostiti naslednjim kriterijem:

• da se na dan 31.12.2019 ni štel za podjetje v težavah, kot opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
• da se po 31.12.2019 z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije;
•  da se ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 s spremembami, pri čemer kreditojemalec na dan 12.3.2020 ne sme imeti pomembnih zamud pri poravnanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;
• da ne posluje in ni registriran v državi s Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;
• da ima na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na ta dan v situaciji, ko mu je v skladu z Zakonom odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• da je vključen v sistem obveznega večstranskega pobota.

Katerim pogojem mora zadostiti kreditna pogodba, da je lahko zavarovana z državnim poroštvom?

Državno poroštvo je namenjeno za kreditne pogodbe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• sklenjene so po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020;
• ročnost kredita ne presega 5 let;
• kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca (financiranje novih ali dokončanje že začetih naložb (investicij), financiranje obratnega kapitala ali financiranje poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12.3.2020 do uveljavitve Zakona in izpolnjujejo pogoje po Zakonu);
• kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s financiranjem v tujini.

Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita, za izpolnitev katerega v skladu z Zakonom s poroštvom odgovarja Republika Slovenija, je opredeljen kot do 10% prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019. Če je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

Kaj mora kreditojemalec predložiti banki za dokazovanje izpolnjevanja pogojev?

Kreditojemalec mora v vlogi predložiti:

• zadnje računovodske izkaze;
• opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19, skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje v letu 2019 ter zneska stroškov dela za leto 2019;
• opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;
• opredelitev namena kredita;
• v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita;
• izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s pogoji, ki so določeni za kreditne pogodbe po Zakonu.

Kakšno je trajanje in višina poroštva?

Poroštvo je akcesorni pravni posel, ki sledi glavni obveznosti. Tako je logično, da trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita (5 let), vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerimi je bilo dano.

Višina poroštva je odvisna od razvrstitve posameznega kreditojemalca glede na njegovo velikost in število zaposlenih. Subjekti, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR ter se kot take skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna in srednja podjetja, so upravičeni do višine poroštva v višini 80% glavnice. Vsa ostala podjetja, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, se štejejo kot velika podjetja in so upravičena do višine poroštva v višini 70% glavnice kredita.

Zakon tudi določa v 6. členu, da je zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji. To določilo Zakona sicer ni konkretneje opredeljeno oziroma je nejasno.

Katere so ključne značilnosti poroštva?

Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev. Pri tem veljajo določene splošne in posebne omejitve. Bistvena splošna omejitev je, da skupni znesek glavnic vseh kreditnih pogodb, za katere velja poroštvo Republike Slovenije, ne sme presegati 2 milijard EUR (poroštvena kvota). Posebne omejitve pa se nanašajo na konkretne kreditne pogodbe, ki so sklenjene v skladu z Zakonom (5. člen). Poroštvo je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke.

Ali mora v primeru danega poroštva kreditojemalec plačevati provizijo in v kakšni višini?

Zakon določa, da se provizija za poroštvo ne obračunava in ne plačuje. Vendar pa Zakon določa obveznost plačevanja t. i. »jamstvene premije«. Gre za letno premijo, katere višina se določi glede na vrsto podjetja (ali gre za mikro, malo ali srednje podjetje oziroma za veliko podjetje) in glede na čas trajanja kredita (za prvo leto, za drugo in tretje leto ter za četrto in peto leto). Višina premije se določi glede na »bazične točke«, kot so določene v 8. členu zakona (od 25 bazičnih točk za mikro, mala ali srednja podjetja oziroma od 50 bazičnih točk za velika podjetja za prvo leto, pa do 100 bazičnih točk za mikro, mala ali srednja podjetja oziroma do 200 bazičnih točk za velika podjetja za četrto in peto leto). »Bazična točka« pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita.

Na kakšen način se izpolni poroštvena obveznost države?

Republika Slovenija po Zakonu pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja določene posle v zvezi s poroštvi.

Poroštvena obveznost se bo v skladu z 9. členom Zakona primarno izpolnila v denarju, Zakon pa omogoča tudi izdajo obveznic Republike Slovenije ali SID banke, pod pogojem, da bodo te izpolnjevale pogoje instrumenta, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. V ta namen bo Vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije v 3 mesecih od dne uveljavitve zakona izdala uredbo, v kateri bo predpisala merila, skladno s katerimi se bodo navedene obveznice štele kot sprejemljiv instrument.

V primeru kreditojemalcev, ki se uvrščajo med mikro, majhna ali srednja podjetja, se bo unovčitev lahko izvedla z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali z izročitvijo obveznice Republike Slovenije, v primeru kreditojemalcev, ki se uvrščajo med velika podjetja, pa z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali z izročitvijo obveznice SID banke. Odločitev glede načina izvršitve poroštvene obveznosti je diskrecija Republike Slovenije, ki pri tem upošteva zlasti likvidnostne možnosti proračuna Republike Slovenije.

Poleg načina unovčevanja poroštva zakon v 9. členu določa tudi možnost prenosa terjatev. V primeru, da glede posameznega kredita še ni nastopil dogodek neplačila, lahko banka ponudi SID banki v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če bo SID banka sprejela takšno ponudbo, bo obveznost izpolnila z izročitvijo obveznice SID banke.

Kakšna je vloga banke?       

Banka, ki odobri kredit v skladu z Zakonom, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe in drugo potrebno oziroma zahtevano dokumentacijo, posreduje SID banki.

Za unovčenje poroštva banka posreduje SID banki zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v 6 mesecih od nastopa dogodka neplačila.

Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno izpolnitev.

Zakon določa tudi obveznost banke, da obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v 3 dneh po vložitvi.

Kdo je odgovoren za izterjavo in upravljanje terjatev iz naslova unovčenih poroštev?

Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev, tudi v primeru, če SID banka upravljanje oziroma izterjavo terjatev sporazumno prenese na banko, je odgovorna SID banka. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja terjatev ter z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja terjatve.

Kako se izvaja izterjava in upravljanje terjatev iz naslova unovčenih poroštev?

Izterjava in upravljanje se lahko izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati Republiki Sloveniji.

Kdaj lahko SID banka sama (in ne preko banke, ki je prejela poroštvo) izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika?

SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.

Kako ravna banka v primeru, če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije?

Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

Ali veljajo za kreditojemalce, ki so jim banke odobrile kredite, kakšne omejitve?

Za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva velja za kreditojemalce:

• prepoved izplačila dobička;
• prepoved nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva;
• prepoved nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev;
• prepoved izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Banka opozorilo o prepovedi izplačil za primer odobrenega poroštva vključi v kreditno pogodbo.

Kdaj poroštvo preneha?

Za odobritev kredita so določeni pogoji tako v zvezi s kreditom kot tudi kreditojemalcem. Za presojo izpolnjevanja teh pogojev je v postopku odločanja o odobritvi kredita, zavarovanega s poroštvom Republike Slovenije, odgovorna banka.

Poroštvo preneha, če:

• je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz zakona in so kršitve nastale na strani banke,
• če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke (v tem primeru banka do kreditojemalca vzpostavi regresni zahtevek, saj ne gre za kršitve, nastale na strani banke), ali
• banka ne obvesti SID banke o začetku zaradi postopka insolventnosti ali postopka likvidacije kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

Kaj mora storiti banka v primeru, ko je poroštvo že unovčila, poroštvo pa je (zaradi enega izmed zgoraj naštetih razlogov) prenehalo?

V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.

Kako pa je v primeru, ko je kot instrument unovčitve poroštva predvidena izdaja obveznic Republike Slovenije ali SID banke, poroštvo pa preneha?

Vse določbe glede prenehanja poroštva veljajo tudi v primeru izročitve obveznic Republike Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in SID banki je banka dolžna vrniti znesek enak obveznosti izdajatelja obveznice z zamudnimi obrestmi od dneva izročitev obveznice.

Kakšen položaj imajo terjatve iz naslova poroštva?        

Regresne terjatve Republike Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatev bank iz naslova kreditnih obveznosti imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, status prednostnih terjatev. S tem se v primeru, ko je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, zagotovi večja možnost (vsaj delnega) poplačila navedenih terjatev.

Ali bodo morda na voljo še podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega interventnega ukrepa?

17. člen Zakona določa zakonsko podlago za izdajo uredbe vlade, s katero bodo določena podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb. S soglasjem Banke Slovenije bo vlada predpisala tudi merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke.

Spremembe in dopolnitve zakonov

Ali Zakon spreminja vsebino katerih že obstoječih zakonov?

Da, Zakon vsebuje določene spremembe:

• Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (izvajanje proticikličnih dejavnosti),
• Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (izvajanje obveznega pobota v povezavi z zagotavljanjem poroštva Republike Slovenije za likvidnostne kredite),
• Zakona o javnih skladih (podaljšanje pooblastila za direktorja javnega sklada),
• Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (določitev postavke COVID-19, možnost zadolževanja v zakladnici do treh let za izvajanje projektov EU, povečanje obsega dopustnega zadolževanja države, povečanje poroštvene kvote zaradi poroštev države za likvidnostne kredite in povečanje povprečnine za občine).

Začasni ukrep, ki se navezuje na ureditev po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Kakšna je vsebina tega začasnega ukrepa?

Zaradi širjenja bolezni in sprejetih ukrepov določeni najemniki poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ne smejo uporabljati in v njih izvajati svoje gospodarske dejavnosti, vendar morajo kljub temu plačevati najemnino. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih namreč ne določa možnosti oprostitve plačila najemnine v določenem časovnem obdobju, ne glede na razlog ali situacijo. Zato se z zakonom določa začasni ukrep nezaračunavanja najemnin ali dela najemnin najemnikom poslovnih stavb v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti.

Kdo je upravičen do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela?

Najemnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• dne 31.12.2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
• skupni bruto znesek oproščenih najemnin pred odbitkom davkov ali drugih dajatev ne sme preseči 800.000 EUR (ali 120.000 EUR, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 EUR, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov),
• skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih v prejšnji alineji,
• ukrep ne izključuje dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije.

Za katero obdobje je upravičenec oproščen plačila najemnine ali njenega dela?

Od 13.3.2020 do preklica razglasitve epidemije nalezljive bolezni COVID-19.

Kdo odloča o upravičenosti do oprostitve najemnine ali njenega dela?

Predstojnik upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti.