Novela ZZUSUDJZ (sodne, upravne, druge javnopravne zadeve) – Q & A

Ukrepi v sodnih zadevah

Kaj se zgodi v primeru, ko oseba v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja zamudi rok ali izostane z naroka, na katerem bi morala dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore?

Zakon tega vprašanja trenutno ne ureja.

Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP sicer določa, da tisti, ki je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, teh po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.

Sodišče obravnava in odloča o vlogi, predlogu, izjavi, ugovoru, drugem procesnem dejanju ali predloženi listini, tudi če je stranka zamudila rok ali izostala z naroka v času trajanja ukrepov iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID19) in sodišče odločitve še ni sprejelo.

Stranka mora ob vložitvi vloge, predloga, izjave, ugovora, ob opravi drugega procesnega dejanja ali predložitvi listine izkazati tudi razlog za zamudo roka ali za izostanek z naroka.

Ali je možno vročanje sodnih pisanj tudi v zadevah, ki niso nujne?

Ne.

Zakon tega vprašanja trenutno ne ureja, vendar prvi odstavek 83. člena ZS določa, da ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih, posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah.

Da.

Sodišča opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v zadevah, ki niso nujne, če lahko sodišča zagotavljajo opravo teh dejanj v skladu s pogoji, ki jih določi predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo in tako, da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi.

Na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju, ki se vroči v skladu z zgoraj navedenim, sodišče stranko opozori na začetek teka roka v skladu z 2. členom tega zakona.

Ukrepi v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

Ali se lahko ustne obravnave in druga procesna dejanja v upravnih zadevah, kjer so udeleženci lahko v neposrednem stiku, opravljajo tudi v zadevah, ki niso nujne?

Ne.

V upravnih zadevah se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah.

Da.

Ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec v neposrednem stiku, se izvedejo tudi v zadevah, ki niso nujne, če se zaradi tega ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje ter življenje uradne osebe, stranke ali drugega udeleženca.

Ali je možno osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah, ki niso nujne?

Ne.

Osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah na podlagi 87. člena ZUP se ne opravlja, razen v nujnih zadevah.

Če je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi tega zakona, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa o prenehanju ukrepov iz tega zakona oziroma najkasneje 2.7.2020.

Da.

V prekrškovnih zadevah pa le, če so nujne (v vseh ostalih primerih se bo vročitev opravila po prenehanju začasnih ukrepov).

Vročanje odločb, sklepov ali drugih dokumentov, ki jih je na podlagi 87. člena ZUP treba vročiti osebno, v upravnih zadevah, ki niso nujne, opravi z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika.

Vročitev v elektronski predal (tj. elektronski naslov, ki ga je oseba sama navedla v vlogi, ali elektronski naslov, s katerega je poslala vlogo) se opravi, če je bila oseba seznanjena s takšnim načinom vročanja in je s tem soglašala. V primeru vročanja v elektronski predal se od naslovnika zahteva potrditev prejema odločbe, sklepa ali drugega dokumenta.

Kdaj velja vročitev v zadevah, ki niso nujne, za opravljeno?

Zakon tega vprašanja trenutno ne ureja.

Vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, če se vroča v tujino v fizični obliki pa dvajseti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe, sklepa ali drugega dokumenta ni prejel ali ga je prejel kasneje.

V primeru dvoma o tem, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel, prejem in dan prejema dokazuje organ.

Organ lahko po telefonu, po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel in kdaj ga je prejel.

Kaj se zgodi v primeru, ko obstoji dvom, ali je naslovnik dokument dejansko prejel?

Zakon tega vprašanja trenutno ne ureja.

V primeru, ko obstoji dvom o tem, ali je naslovnik dokument prejel, ker ni dokazov o vročitvi, se opravi ponovna vročitev.