Mega zakon (ZIUZEOP): Drugo (preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništvo in trg finančnih instrumentov, plače in nadomestila plač ter premestitve v javnem sektorju, izvajanje javnih storitev, javno naročanje in varstvo okolja) (5/5)

/
Datum11 Apr 2020

Državni zbor Republike Slovenije je dne 2.4.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo (Zakon). Zakon je stopil v veljavo dne 11.4.2020, dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon med drugim določa pravila glede (1) odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, (2) delovnih razmerij in socialni prispevkov (3) zdravstvenega in socialnega varstva (4) izvršbe, insolventnosti in drugih finančnih obveznosti ter (5) drugih področij. V tem razdelku vam predstavljamo raznovrstna področja, ki niso bila obravnavana v predhodnih poglavjih, in sicer področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, plač in nadomestil plač ter premestitve v javnem sektorju, izvajanja javnih storitev, javnega naročanja in varstva okolja.

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) določa ukrepe pregleda strank, ki so jih dolžni zavezanci izvajati z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Eden izmed ključnih ukrepov predstavlja izvajanje identifikacije stranke in preverjanje njene identitete, ki se izvaja načeloma ob osebni prisotnosti stranke še pred samo sklenitvijo poslovnega razmerja.

Z zakonom se določenim subjektom, ki poslujejo na trgu kapitala in na zavarovalnem trgu po ZPPDFT-1, v času epidemije pod določenimi pogoji omogoča začasno prilagojeno izvedbo ugotavljanja ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti.

Ugotavljanje istovetnosti stranke z osebno prisotnostjo se tako lahko začasno odloži (in se izvede tudi v roku enega meseca po sklenitvi poslovnega razmerja ali v roku enega meseca po razglasitvi prenehanja epidemije), če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.

Čeprav je izvedba osebnega ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke preložena na čas po sklenitvi poslovnega razmerja, je zavezanec dolžan še pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, vendar lahko te podatke o stranki pridobiva tudi po elektronski poti, z uporabo videokonference, itd.

Prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1 ni dovoljen, če obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Zavarovalništvo in trg finančnih instrumentov

Rok za predložitev letnega poročila in revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1), se ne glede na določbe Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) podaljša tako, da ga mora zavarovalnica v letu 2020 Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti najpozneje v petih mesecih po koncu koledarskega leta.

Rok za pripravo in javno objavo letnih poročil, polletnih poročil oziroma konsolidiranih poročil javnih družb oziroma investicijskih podjetij, se ne glede na določbe Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) in določbe Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki se smiselno uporablja tudi za investicijska podjetja, v letu 2020 izjemoma podaljša do 31.5.2020.

Plače in nadomestila plač ter premestitve v javnem sektorju 

Premestitev javnega uslužbenca:

  • javnega uslužbenca je v času epidemije dopustno brez njegovega soglasja začasno premestiti na (i) drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca ali (ii) na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu;
  • premeščeni javni uslužbenec ima pravico do plače za delo in druge pravice iz delovnega razmerja, kot izhajajo iz dela, ki ga opravlja, razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše. Potem se uporabijo slednje pravice;
  • vlada z uredbo določi (i) pogoje in vsebino sklepa o začasni premestitvi, (ii) javne uslužbence, ki jih ni dopustno začasno premestiti, (iii) ter način izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih prejemkov.

Delo preko polnega delovnega časa v času epidemije:

  • nadrejeni lahko javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo, če:
  • je delo odrejeno v času trajanja epidemije in
  • ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog;
  • javni uslužbenec mora odrejeno delo opraviti ne glede na delovnopravne predpise glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, pri čemer lahko delo preko polnega delovnega časa traja (i) največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec oziroma (ii) s soglasjem javnega uslužbenca tudi dalj časa.

Zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije:

  • delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta, če:
  • je to potrebno zaradi nujnih delovnih potreb; in
  • zgolj s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas (najdlje za obdobje do dne 30.9.2020).

Znižanje plač in nadomestil plač funkcionarjev:

  • znižanje določenih funkcionarskih plač za 30 odstotkov za čas trajanja epidemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) – med drugim funkcionarjem v sklopu izvršilne veje oblasti, Predsednika RS, Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta, Računskega sodišča RS, Vrhovnega državnega tožilstva, Fiskalnega sveta, Varuha človekovih pravic RS in drugih organov. Sodna veja oblasti je iz Zakona izvzeta.

Nadomestilo plače zaradi epidemije:

  • javni uslužbenec in funkcionar, (i) ki zaradi odrejene karantene ne moreta opravljati dela skladno s pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jima ne more organizirati dela na domu oziroma (ii) ki zaradi višje sile ne opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, imata pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (oziroma ustrezno prilagoditev osnove za odmero nadomestila skladno s sedmim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR‑1));
  • javni uslužbenec je lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, pisno napoten na čakanje na delo doma najdlje do 31.5.2020.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije:

  • do dodatka je upravičen (i) zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma (ii) prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije;
  • dodatek znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega;
  • zaposleni v javnem sektorju lahko za delo v času epidemije prejme (i) dodatek iz predmetnega zakona in (ii) dodatek za delo v rizičnih razmerah (iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor) v skupni vrednosti največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega;
  • do dodatka so upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino;
  • sredstva za financiranje dodatka iz predmetnega zakona in dodatka za delo v rizičnih razmerah (iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor) zagotovi država.

Izvajanje javnih storitev

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.

Nadomestila plač zaposlenih pri delodajalcih iz prejšnjega odstavka in drugih stroškov, nastalih zaradi izpada izvajanja javnih storitev, se krijejo iz proračuna RS.

Javno naročanje

Zakon predvideva zvišanje mejnih vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) na splošnem področju. Za javna naročila blaga ali storitev ali projektnih natečajev se mejna vrednost zviša iz 20.000,00 EUR na 40.000,00 EUR, za javna naročila gradenj pa iz 40.000,00 EUR na 80.000,00 EUR. Sprememba velja do 15.11.2020.

Postopek za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine na podlagi četrtega odstavka 66. člena ZJN-3 se ne uporablja do 15.4.2021.

V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z javnopravnimi subjekti in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

Varstvo okolja

Podaljšajo se roki glede obveznosti poročanja, kot so določeni z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) ter Zakonom o vodah (ZV-1) ter na njuni podlagi izdanimi predpisi, tako da se iztečejo šestdeseti dan po preklicu epidemije.

* * * * *

V odvetniški družbi aktivno spremljamo dogajanje, povezano s COVID-19. Kot doslej, smo vam na voljo po elektronski pošti  ali telefonu 012445500, seveda pa so vam na voljo tudi odvetniki, s katerimi vsakodnevno sodelujete.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, dne 3.4.2020

 

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje.