Mega zakon (ZIUZEOP): Delovna razmerja in socialni prispevki (2/5)

Državni zbor Republike Slovenije je dne 2.4.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo (Zakon). Zakon je stopil v veljavo dne 11.4.2020, dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon med drugim določa pravila glede (1) odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, (2) delovnih razmerij in socialni prispevkov (3) zdravstvenega in socialnega varstva (4) izvršbe, insolventnosti in drugih finančnih obveznosti ter (5) drugih področij. V tem razdelku vam predstavljamo novosti ureditve s področja delovnih razmerij in socialnih prispevkov.

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov

Zakon z namenom ohranitve delovnih mest oziroma začasne preprečitve odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov ureja dva ukrepa: (i) povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in (ii) delno povračilo plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile (ne glede na določbo šestega odstavka 137. člena ZDR-1).

Napotitev

Delodajalec pisno napoti delavca na začasno čakanje na delo, v katerem določi čas napotitve, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo ter višino nadomestila plače delavcu.

Delavca se lahko napoti na začasno čakanje na delo doma najdlje do 31. 5. 2020. Delavec ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod).

Višina nadomestila delavca

Višina nadomestila je enaka višini, ki je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (tj. 80% osnove). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Upravičeni delodajalci

Za razliko od ZIUPPP lahko pravico do ukrepa uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen (i) neposredni ali posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov oz. (ii) delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019, v drugem polletju 2020 pa ne bodo dosegli več kot 50% rasti glede na isto obdobje 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli (i) vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s februarjem 2020 ali (ii) vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje navedene pogoje, in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Pravice do povračila ne morejo uveljavljati delodajalci: (i) če ne izpolnjujejo davčnih in drugih denarnih nedavčnih obveznosti oziroma če na dan oddaje vloge niso predložili vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, (ii) ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo niso redno izplačevali plač oziroma prispevkov za socialno varnost in (iii) če je nad njimi uveden postopek stečaja.

Predvideno je, da se vse vloge za povračilo izplačanih nadomestil delavcem, ki jih bo Zavod prejel od vključno 28. 3. 2020 do uveljavitve Zakona obravnavajo skladno z določili Zakona in ne ZIUPPP.

Povračilo nadomestila

Izplačano nadomestilo plače se povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Delodajalci bodo oproščeni tudi plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače, in sicer za obdobje od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Te prispevke v celoti plačuje Republika Slovenija. Prispevke bodo delodajalci še vedno dolžni obračunati v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo jih pa potrebno plačati.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih sredstev je bil v letu 2019 nižji od 70%, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Povračilo nadomestila plače pripada za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Postopek in način uveljavitve povračila nadomestila

Vlogo za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec vloži v elektronski obliki pri Zavodu v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. 5. 2020.

Pravico do povračila lahko uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo zakona, za obdobje od 13. 3. 2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije v vlogi navede tudi delež financiranja iz državnega proračuna v letu 2019.

O vlogi Zavod odloči v roku 8 dni s sklepom.

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače. Delodajalec v tem obdobju ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek

Delodajalci so za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in nasl.; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (delodajalca in zavarovanca) v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov na podlagi Zakona še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo. Za čas, ko so zaposleni na dopustu in prejemajo nadomestilo plače v skladu z drugim odstavkom 137. člena ZDR-1, se delodajalcu prav tako prizna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Oprostitev plačila prispevkov ne velja za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov (velja torej le za delavce, ki si zaposleni v podjetjih v zasebnem sektorju) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer je to:

  • samozaposleni, ki na dan uveljavitve Zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi (sem se štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2);
  • verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost in
  • kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.

Če je upravičenec opravljal dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavite Zakona, je upravičen do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka:

  • v višini 350 eurov za mesec marec 2020;
  • v višini 700 eurov za mesec april 2020;
  • v višini 700 eurov za mesec maj 2020.

Kdaj oseba ni upravičena do izplačila temeljnega dohodka?

  • ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan uveljavitve Zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.

Kakšni so pogoji, da lahko oseba uveljavlja pravico do temeljnega dohodka?

Upravičenec mora imeti bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti, in sicer:

  • vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali
  • vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Hkrati Zakon nalaga dodatna pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno, in sicer so do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni:

  • samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019, in
  • ki v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete

Za meseca april in maj 2020 so oproščene plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti, naslednje osebe:

  • samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve Zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2;
  • kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi;
  • verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Do oprostitve plačila prispevkov ni upravičena oseba:

  • ki do dneva uveljavitve Zakona ni zavarovana na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2;
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.

Oproščene prispevke za socialno varnost na podlagi podatkov FURS v celoti zagotavlja Republika Slovenija.

Vračilo prejetih sredstev

Subjekti, ki so uveljavili:

  • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo;
  • povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela;
  • oprostitev plačila prispevkov;
  • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka;

na podlagi Zakona, morajo v primeru, da je od uveljavitve Zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Subjekt, ki je uveljavil upravičenja na podlagi Zakona in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

* * * * *

V odvetniški družbi aktivno spremljamo dogajanje, povezano s COVID-19. Kot doslej, smo vam na voljo po elektronski pošti  ali telefonu 012445500, seveda pa so vam na voljo tudi odvetniki, s katerimi vsakodnevno sodelujete.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, dne 3.4.2020

 

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje.