Pregled delovnopravnih ukrepov v luči COVID-19 (z dne 25.3.2020)

V luči dogajanja, povezanega z virusom SARS-COV-2 (COVID-19), smo pripravili pregled nekaterih delovnopravnih ukrepov, ki bi v trenutni situaciji lahko bili relevantni.

Začasna prerazporeditev delovnega časa

Če so izpolnjene predpostavke in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa, lahko delodajalec začasno neenakomerno prerazporedi delovni čas.

Začasna napotitev delavcev na čakanje na domu

Delavec lahko po dogovoru z delodajalcem preventivno ostane doma. V term primeru je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v višini 100 % plače. Delodajalec, ki ne more začasno zagotavljati dela delavcu, ga lahko pisno napoti na čakanje na delo doma. Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove.

Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače omogoča pravico do delnega povračila izplačanega nadomestila plače, pri čemer mora biti napotenih na čakanje na delo doma iz poslovnega razloga najmanj 30 % zaposlenih. Napotitev je omejena na največ 3 mesece. Višina delnega povračila izplačanih nadomestil s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače (od 80 % osnove) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, tj. 892,50 EUR bruto. Povračilo se delodajalcu izplačuje mesečno.

Koriščenje dopusta in odreditev kolektivnega dopusta

Delavcu se lahko omogoči izraba letnega dopusta. Delodajalec nima pravice delavcu enostransko odrediti koriščenja dopusta. Če želi delodajalec delavcu na njegovo željo odobriti neplačan dopust, svetujemo sklenitev ustreznega dogovora v pisni obliki, v katerem naj se opredeli trajanje dopusta, morebitne pravice in obveznosti pogodbenih strank v tem obdobju in dogovor glede plačila prispevkov za socialno varnost.

Delodajalec lahko odredi kolektivni letni dopust, vendar le omejeno (vsaj z določeno mero razumevanja s strani delavca), tako da se v določenem obsegu izrabe letnega dopusta primarno upoštevajo tudi potrebe na strani delavca (možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti). Zato je priporočljivo, da se o kolektivnem dopustu doseže sporazum z delavci.

Sprememba pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o znižanju plače tako, da skleneta aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove pogodbe)

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če delavcu zaradi ekonomskih težav ne more zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (npr. zaradi plače). Istočasno lahko ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas z znižano plačo. V primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Opozarjamo, da so določene kategorije delavcev deležne posebnega varstva pred odpovedjo.

Nezmožnost opravljanja dela staršev delavcev zaradi zaprtja izobraževalnih institucij

Zakon o delovnih razmerjih določa, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do 50 % osnove za nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

Nezmožnost opravljanja dela delavcev zaradi odrejene karantene

Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače v primeru, ko delavec zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela, zanj predvideva nadomestilo v višini 80 % osnove, ki za čas odrejene karantene v celoti bremeni Republiko Slovenijo.

Odreditev dela na domu (sprememba pogodbe o zaposlitvi) in začasna sprememba kraja dela zaradi izjemnih okoliščin (brez spremembe pogodbe o zaposlitvi)

Delodajalec načeloma ne more delavcu enostransko odrediti dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je delodajalec pred začetkom dela delavca dolžan obvestiti inšpekcijo za delo. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.

V primeru izjemnih okoliščin se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Delodajalec lahko torej na podlagi 169. člena Zakon o delovnih razmerjih v trenutnih okoliščinah enostransko odredi delo na domu. Pri enostranski odreditvi dela na domu zaradi izjemnih okoliščin je smiselno obvestiti tudi inšpekcijo za delo, takoj ko je to mogoče.

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov

Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih (npr. nega ožjega družinskega člana), v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Med začasno zadržanostjo z dela ima delavec pravico do nadomestila v višini 90 % od osnove za nadomestilo plače, ki v primeru izolacije, odrejene s strani osebnega zdravnika, od prvega delovnega dne zadržanosti od dela dalje bremeni zdravstveno zavarovanje Slovenije, v ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, pa delodajalca, od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje pa zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Odlog plačila prispevkov za socialno varnost

Po Zakonu o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače je do odloga plačila prispevkov upravičena samozaposlena oseba, ki opravlja katerokoli pridobitno dejavnost, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in redno izpolnjuje svoje davčne obveznosti. Navedenemu upravičencu se odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020, katere mora upravičenec poravnati najkasneje do dne 31. 3. 2022.

* * * * *

V odvetniški družbi aktivno spremljamo dogajanje, povezano s COVID-19. Kot doslej, smo vam na voljo po elektronski pošti ali telefonu 012445500, seveda pa so vam na voljo tudi odvetniki, s katerimi vsakodnevno sodelujete.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, dne 25.3.2020

 

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, temeljijo na veljavni zakonodaji, oziroma so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje.