Paket ukrepov Vlade RS

Vlada RS je danes, 24.3.2020, predstavila smernice in ukrepe za pripravo zakonskega paketa »mega zakona« za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu za blažitev posledic korona epidemije v vrednosti okoli 2 milijardi evrov. Zakon, ki ga paket predvideva, sicer še ni sprejet. Ukrepi, ko bodo sprejeti, naj bi veljali od uveljavitve zakona do 31.5.2020 in so predstavljeni v nadaljevanju.

I) Ukrepi za ohranjanje delovnih mest

  1. Nova ureditev sofinanciranja nadomestil plač za delavce na čakanju: Vse prispevke vseh zaposlenih, ki so na čakanju, v tem obdobju v obe blagajni in proračun plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Takšen ukrep takoj razbremeni delodajalca, brez postopka za uveljavitev sofinanciranja nadomestila. Država dodatno sofinancira 20% neto nadomestila zaposlenim. Upravičenost sofinanciranja se po koncu poslovnega leta ugotavlja na podlagi izkazov poslovnega izida.
  2. Zaposlitve, ki jih država preko posebnih programov že neposredno subvencionira, se sofinancirajo v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.
  3. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec.
  4. Vzpostavi se sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije preko dodatka za nevarno delo in dodatne obremenitve (zdravstvo, Civilna zaščita, varnost, kritična infrastruktura…) po odločitvi predstojnikov v razponu med 10 do 200% dodatka na osnovno plačo.

II) Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tistih z nizkimi pokojninami, ki so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije

  1. Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo – 6. točka 137. člena ZDR) se izenači s statusom za delavce na čakanju, kar pomeni, da tudi prvi prejemajo nadomestilo plače v višini 80% in ne več v višini 50% od osnovne plače.
  2. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost. Ko veljavnost prvega ukrepa preneha, se njegove pravice odmerijo po veljavni zakonodaji (nadomestilo ali socialna pomoč).
  3. Javnih storitev, ki se ne izvajajo, gospodinjstva v času krize ne plačujejo.
  4. Upokojencem se izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic virusa SARS-CoV-2 (COVID-19). Vzpostavijo se trije razredi in sicer:
Zap.Št. Višina pokojnine EUR Število upokojencev Višina izplačila EUR fin. sredstva. skupaj v EUR
1. do 500 104.714 300 31.414.200,00
2. nad 500-600 108.491 230 24.952.930,00
3. nad 600 do 700 78.891 130 10.255.830,00
Skupaj 292.096 66.622.960,00

 

III) Ukrepi za izredno pomoč samozaposlenim

Za samozaposlene, ki so se zaradi krize in (tudi) narave trga dela znašli v še posebej težkem položaju, predlagamo izredne ukrepe, in sicer:

  1. Do izredne pomoči so upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo preko elektronske aplikacije razglasijo prizadetost zaradi krize. Izjava je javno dostopna. Če se pozneje ugotovi, da je ta izjava vsebovala neresnične podatke, bodo morali pomoč vrniti.
  2. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70% neto minimalne plače.
  3. Prizadetim samozaposlenim se v tem obdobju odpiše prispevke. Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta.
  4. Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine.

IV) Ukrep za ohranitev delovanja podjetij

  1. Vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za delo zaposlenih v gospodarstvu, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju tako za delodajalca kot delojemalca krije država.
  2. Pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranjajo.
  3. S tem se razbremeni strošek plače za podjetja.

V) Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo

  1. Z namenom reševanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. »finančni top«) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo.
  2. Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike.
  3. Zamrzne se uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem.
  4. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni.
  5. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa.

VI) Znižanje sejnin in plač in oprostitev plačila storitev distribucije

  1. Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov. Slovenski državni holding, d.d. (SDH) ali Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), d.d. se zadolži za uresničitev tega sklepa v tistih družbah, kjer na skupščinah zastopata državo.
  2. Znižanje vseh funkcionarskih plač na državni ravni za 30% za čas trajanja epidemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19). Sodna veja oblasti je iz zakona izvzeta, hkrati pa pozvana, da se sama odpove 30% plače za čas krize.
  3. Oprostitev plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV za regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije in sicer za čas od razglasitve do preklica epidemije.

VII) Ukrepi s področja javnih naročil

  1. Mejne vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) se povišajo iz 20.000 EUR za blago in storitve na 40.000 € in iz 40.000 EUR za gradnje na 80.000 EUR.
  2. Občinam oziroma njenim ožjim delom se naloži samostojno izvajanje javnih naročil.

VIII) Pomoč kmetijstvu

  1. Kmetom, ki so zboleli za boleznijo COVID-19, se za čas trajanja bolezni, vendar ne več kot za čas trajanja ukrepov proti epidemiji, dodeli finančna pomoč zaradi nezmožnosti za delo v višini 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom.
  2. Kmetom in članom njihovih gospodarstev, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se lahko zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odpisani prispevki se štejejo za plačane.
  3. Možnost odloga plačila prispevkov (podobno kot za samozaposlene).
  4. Znižano plačilo dajatve na katastrski dohodek za 50%.
  5. Nadomestilo za izpad prihodka.
  6. Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so za leto 2020 upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40% od celotnega nadomestila.
  7. Gojiteljem vodnih organizmov se za leto 2020 zniža plačila vodnega povračila v višini 40% od celotne vrednosti.

Priporočilo za delodajalce v gospodarstvu

  1. Delodajalcem v gospodarstvu se priporoči podoben pristop kot v javnem sektorju, kar je predstavljeno točki I(4) – nagrajevanje zaposlenih v razponu med 10 do 200% dodatka na osnovno plačo v času epidemije v zdravstvu, Civilni zaščiti, varnosti, kritični infrastrukturi, trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ipd.

* * * * *

V odvetniški družbi aktivno spremljamo dogajanje, povezano s COVID-19. Kot doslej, smo vam na voljo po elektronski pošti  ali telefonu 012445500, seveda pa so vam na voljo tudi odvetniki, s katerimi vsakodnevno sodelujete.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, dne 24.3.2020

 

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje.