Preventivno prestrukturiranje v luči aktualnih gospodarskih razmer (COVID-19)

Glede na negotove aktualne gospodarske razmere, kot rezultat epidemije COVID-19, v katerih je upad potrošnje ter prihodkov družb neizbežen, je mogoče utemeljeno pričakovati predvsem velik pritisk na poslovanje in delovanje manjših in srednje velikih družb. Položaj v katerem se trenutno nahaja tudi slovenko gospodarstvo se, sicer v svoji omiljeni obliki, približuje tistemu, ki je nastopil po gospodarski krizi v letu 2008, katerega rezultat je bila uvedba povsem novega postopka v okviru insolvenčne zakonodaje – postopka preventivnega prestrukturiranja, ki v slovenskem pravnem redu velja od leta 2013. Odgovor na trenutne razmere torej v določeni meri omogoča tudi postopek preventivnega prestrukturiranja, ki poleg prestrukturiranja finančnih obveznosti, kot končnega cilja postopka, dolžniku omogoča tudi prekinitev začetih postopkov izvršbe in zavarovanja (ti. »stand still« položaj) ter večmesečni moratorij na plačilo glavnic finančnih terjatev.

Namen sodnega postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljevanju: PPP) je, da se družbe lahko v najzgodnejši fazi odzovejo na tiste okoliščine, ki bi lahko utemeljeno privedle do insolventnosti, in sicer na način, da izvedejo prestrukturiranje svojih finančnih obveznosti ter s tem omogočijo svoje nadaljnje poslovanje in obstoj. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je prednost PPP predvsem v tem, da za veljavnost sporazuma o prestrukturiranju ni potrebno soglasje vseh dolžnikov, ki se sicer zahteva za izvensodno prestrukturiranje terjatev.

Komu je postopek namenjen in kateri ukrepi prestrukturiranja so dopustni?

PPP je mogoče voditi samo nad kapitalsko družbo, ki se skladno s 55. členom Zakona o gospodarskih družbah uvršča med majhne, srednje oz. velike kapitalske družbe ter nad katerimi je mogoče voditi postopek prisilne poravnave. Iz PPP so torej med drugim izvezete banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in druge finančne družbe.

S preventivnim prestrukturiranjem se dolžniku omogoči, da izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi le-ta lahko postal insolventen. Pomembno je poudariti, da je PPP, za razliko od ostalih postopkov, ki jih predvideva Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), predviden za primer, ko je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen.

V PPP je mogoče prestrukturirati zgolj finančne terjatve (tj. terjatve, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pogodb o izdaji bančnih garancij, pogodb o finančnem leasingu, posojilnih pogodb, poroštev za finančne terjatve do drugih oseb, izvedenih finančnih instrumentov, katerih izdajatelj je dolžnik ipd.) ne pa tudi poslovne obveznosti dolžnika, kot so na primer obveznosti do dobaviteljev, kupcev, zaposlenih in drugih. Poslovne terjatve posameznega upnika se lahko z prestrukturirajo le v primeru soglasja upnika.

Prestrukturiranje nezavarovanih finančnih terjatev se v okviru PPP lahko izvede z odložitvijo dospelosti terjatev oz. z zmanjšanjem terjatev. Na drugi strani je za zavarovane finančne obveznosti dopusten le ukrep odložitve dospelosti, in sicer za največ za obdobje 5 let od pravnomočne potrditve sporazuma, ter ukrep spremembe obrestne mere. V soglasju z upnikom je možno zmanjšati tudi zavarovane finančne terjatve. Ker gre v primeru preventivnega prestrukturiranja za prisilno prestrukturiranje terjatev, zakon zahteva enako obravnavo upnikov, ki so v odnosu do dolžnika v enakem položaju, kar pomeni, da morajo znotraj istega razreda terjatev za vse upnike veljati enaki pogoji prestrukturiranja (npr. enak rok dospelosti oz. enak delež zmanjšanja obveznosti). Pri tem pa je potrebno poudariti, da ni ovire, da posamezni upnik prostovoljno pristane na višje zmanjšanje svojih terjatev ali daljši rok plačila.

Predlog za začetek postopka

Uvedbo PPP lahko predlaga dolžnik, in sicer pod pogojem, da izkaže verjetnost nastopa insolventnosti v roku enega leta. Predlogu mora dolžnik priložiti tudi seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika (osnovni seznam terjatev). Dodati pa je potrebno, da strožji pogoji glede uvedbe PPP veljajo v primeru, ko je bil nad dolžnikom predhodno že uveden PPP oz. prisilna poravnava.

Moratorij in »stand still« položaj

Z vidika trenutnih aktualnih gospodarskih razmer je potrebno omeniti, da s trenutkom objave sklepa o začetku PPP nastopijo pomembne pravne posledice za finančne obveznosti dolžnika, in sicer nastopi ti. »stand still« položaj, ki velja za tiste finančne terjatve, ki so vključene v osnovni seznam terjatev. Po objavi sklepa o začetku PPP namreč zoper dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, vsi že začeti postopki izvršbe in zavarovanja pa se prekinejo. Prav tako za obdobje trajanja posledic PPP velja moratorij na plačilo glavnic terjatev, ki so vključene v osnovni seznam. Omenjene pravne posledice PPP trajajo vse do pravnomočnosti sklepa o končanju PPP, kar v praksi največkrat pomeni odložitev zapadlosti dolžnikovih finančnih terjatev za 2-5 mesecev, če gre za majhno ali srednjo družbo, oz. za 5-8 mesecev, v kolikor gre za veliko družbo.

Glasovanje in učinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju

Za veljavnost sporazuma o finančnem prestrukturiranju je pomembno, da z njim soglašajo upniki katerih skupni znesek nezavarovanih finančnih terjatev predstavlja najmanj 75 odstotkov vsote vseh nezavarovanih finančnih terjatev, v primeru, da sporazum učinkuje tudi na zavarovane finančne terjatve pa tudi upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev predstavlja najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev.

Sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkuje za vse upnike, ki so z njim soglašali, in sicer od podpisa sporazuma dalje. Za prisilno učinkovanje sporazuma napram tistim upnikom, ki z jim niso soglašali pa je potrebno, da sporazum s sklepom potrdi sodišče. V kolikor sodišče oceni, da so bili za veljavnost sporazuma spoštovani vsi zakonski pogoji, le-ta izda sklep o potrditvi sporazuma, ki od pravnomočnosti dalje prisilno učinkuje tudi za preostale upnike iz osnovnega seznama terjatev, ki s preventivnim prestrukturiranjem niso soglašali.

PPP je glede na aktualne gospodarske razmere na voljo vsem tistim gospodarskim družbam, ki nastop svoje insolventnosti pričakujejo v obdobju enega leta. Če družba oceni in izkaže, da je njena prihajajoča insolventnost neizbežna, ima le-ta ob pogoju sodelovanja finančnih upnikov, na voljo mehanizme, s katerimi si lahko zagotovi potreben čas za prestrukturiranje svojih finančnih obveznosti in to brez pritiskov zapadlih finančnih obveznosti ter grozečih izvršilnih postopkov.

* * * * *

V odvetniški družbi aktivno spremljamo dogajanje, povezano s COVID-19. Kot doslej, smo vam na voljo po elektronski pošti  ali telefonu 012445500.

Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji, o.p., d.o.o.

Ljubljana, dne 19.3.2020

Vse informacije, vsebovane v tem dokumentu, temeljijo na veljavni zakonodaji, oziroma so pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma iz drugih virov, za katere se predvideva, da so verodostojni. Ta dokument je pripravljen zgolj v splošno informacijo in ni nadomestilo za pravno svetovanje. KBP ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanje nanje