Pogodbena (poslovna) razmerja v luči COVID-19

Pravni institut

Namen in pomen instituta

Oprostitev dolžnika odgovornosti (240. člen OZ)

Dolžnik (tj. stranka, ki mora izpolniti določeno pogodbeno obveznost) je prost odgovornosti za škodo (ki je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe), če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi:

• okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, in
• teh okoliščin ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

V tem oziru bo stranka, ki pogodbe ne more izpolniti, morala zatrjevati in dokazati, da (i) je bila pogodba sklenjena že pred nastankom situacije, povezane s COVID-19, (ii) kako in zakaj je situacija, povezana s COVID-19 preprečila izpolnitev obveznosti oziroma povzročila zamudo, ter (iii) da dolžnik teh okoliščin ni mogel preprečiti, jih odpraviti in se jim izogniti. Skladno s sodno prakso sodijo ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika med tista tveganja, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.

Razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. in 113. člen OZ)

V primeru, ko:

• nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke (v nadaljevanju tudi: Prva stranka), ali
• če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe,

v obeh primerih zgoraj pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe,

• predlaga drugi stranki, da se pogodba spremeni (vendar druga stranka tega predloga ni dolžna sprejeti); ali
• zahteva, da sodišče razveže pogodbo.

Razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.

Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe (tj. Prva stranka), se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po tem, ko je Prva stranka že v zamudi s svojo izpolnitvijo.

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe (tj. Prva stranka), mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila.

V tem oziru mora stranka, ki ugotovi, da ima zaradi okoliščin, povezanih s COVID-19, ki so nastale po sklenitvi pogodbe (npr. zaradi omejitev prehajanja mej; zaradi omejitev javnega transporta; zaradi zapiranja izobraževalnih institucij; zaradi karantene; itd.), težave pri izpolnitvi pogodbe oziroma ni več možno doseči namena pogodbe (in bi bilo nepravično, če bi druga stranka vztrajala pri pogodbi), takoj, ko te okoliščine ugotovi, obvestiti drugo pogodbeno stranko, da se bo sklicevala na spremenjene okoliščine in zahtevala razvezo pogodbe. V praksi skušajo stranke najprej s sopogodbeniki doseči dogovor o spremembi pogodbe. Če to ne uspe, pa je potrebno pred sodiščem zahtevati razvezo pogodbe.

Nemožnost izpolnitve (116. člen OZ)

Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev.

V tem oziru stranka, ki se je s pogodbo zavezala izpolniti določeno obveznost (npr. prepeljati tujca z letališča v Italiji v Slovenijo), pa tega ne more storiti zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti sama niti druga stranka (npr. zaradi državne odredbe o omejitvi prehajanja italijanske meje tujcem brez dokazila o negativnem izvidu na COVID-19), svoje obveznosti ne bo dolžna izpolniti, prav tako pa tudi potnik ne bo dolžen plačati za prevoz (če pa je za prevoz že plačal, mu mora prevoznik denar vrniti).

Negotovost izpolnitve obveznosti ene stranke (102. člen OZ)

Če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila (npr. bančna garancija).

Če druga stranka po pozivu prve stranke v primernem roku zavarovanja ne da, lahko prva stranka odstopi od pogodbe.

V tem oziru bi lahko npr. stranka, ki ve, da so se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšale (npr. zaradi posledic COVID-19), da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo obveznost (npr. grozi stečaj), ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov (npr. druga stranka ni izvedla niti pripravljalnih dejanj, ki so potrebna za izpolnitev obveznosti), lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži svojo izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja. Če druga stranka zavarovanja kljub pozivu v postavljenem roku ne da, lahko prva stranka od pogodbe odstopi.

MAC določbe

T.i. »Material Adverse Change« – MAC (Pomembna negativna sprememba) določbe so pogodbene določbe, ki eni stranki (npr. kupcu) omogočajo, da odstopi od pogodbe, če nastopijo okoliščine, ki pomembno negativno vplivajo na predmet nakupa.

Da bi takšna MAC določba bila relevantna za primer oziroma posledice COVID-19, mora biti pogodba že sklenjena pred nastankom posledic, povezanih s COVID-19, v njej pa mora biti dogovorjena MAC določba v ustrezni vsebini (tj. določba mora obsegati oziroma se nanašati na posledice, ki zaradi COVID-19 nastanejo). Potrebno je opozoriti tudi, da so MAC določbe večkrat opredeljene na način, da je stranka, ki se na to določbo sklicuje, upravičena odstopiti od pogodbe le v primeru, če takšne okoliščine vplivajo samo na predmet nakupa, ne pa na celotno industrijo/branžo oziroma na celotno gospodarstvo.

V tem oziru naj stranke preverijo, ali sklenjene pogodbe vsebujejo t.i. MAC določbe, kakšna je njihova konkretna vsebina ter katero pravo se za pogodbo uporablja.

Izjema od obveznosti plačila pogodbene kazni (250. člen OZ)

Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.